Uvod V tem in naslednjih člankih bi rad razpravljal o strategijah napada v kendu. Že na samem začetku bi rad poudaril, da to ne pomeni, da bom opisoval, kako do skrajne meje izkoristiti tekmovalna pravila za zmago na tekmovanjih. V Shiai kendo besedo »strategija« ljudje pogosto razumejo kot sredstvo, kako za vsako ceno doseči zmago. Še posebej japonski kendoisti razumejo strategije napada na ta način in jih zato neradi poučujejo. Kakorkoli, strategije napada se ne vadijo in uporabljajo samo z namenom zadeti nasprotnika in zmagati v Shiai, ampak se lahko veliko naučimo tudi o tehničnih vidikih kenda in z razmišljanjem, učenjem, vadbo in ustvarjanjem strategij napada razvijamo tudi naše razumevanje kenda. V tem članku so najprej opisani nekateri negativni pogledi, ki jih imajo ljudje o strategijah napada. Temu sledi uvod o moji izkušnji s kendom in strategijami napada na Fukoka izobraževalni univerzi ter razprava o učinkovitosti učenja strategij napada. 1. Strategije napada v kendu Strategije napada so pomemben del pri ukvarjanju s športom in Budo, podobno kot telesna pripravljenost, tehnike in psihična moč. Kakorkoli, na Japonskem imajo kendoisti zelo pogosto negativno mnenje o strategijah napada. Očitno so razlogi za takšno mnenje tesno povezani z razumevanjem kenda kot Budo. Rezultati raziskave, ki je bila narejena na podlagi intervjuja z japonskimi visokošolskimi učitelji za telesno vadbo, ki poučujejo kendo, so na primer pokazali, da ima triinpetdeset (53) od petinpetdesetih (55) učiteljev negativno mnenje o učenju strategij napada. Razlogi za takšno mnenje so bili tesno povezani z njihovim razumevanjem o tovrstnih namenih kenda kot Budo, o tradicionalni vadbi in učenju kenda kot Budo, o drži in gibanju v kendu kot Budo ter o tekmah, zmagah in porazih v kendu kot Budo (Honda, 2003). Natančneje, glede namena tradicionalnega kenda kot Budo se nekaterim učiteljem zdi samoumevno, da je vadba kenda z namenom zgraditi značaj »pravi kendo« (v ang. correct kendo). Po njihovem mnenju se strategije napada uporabljajo le z namenom zmagovati in niso združljive s pravim kendom. Glede vadbe in poučevanja tradicionalnega kenda so nekateri učitelji mnenja, da se dober položaj in smiseln nadzor Shinai, ki ju v kendu rabimo, da doseči kot rezultat sledenja tradicionalnemu načinu Shugyo, ki vključuje ponavljajočo vadbo Kihon, znova in znova. Prav tako se jim zdi samoumevno, da se pravilen kendo razvije kot rezultat sledenja temu procesu daljše časovno obdobje. Razlog za zavračanje strategij napada je v tem, da niso vključene v tradicionalno Shugyo, ki naj bi vodila h pravemu kendu. Ker načrtovanje in uporaba strategij napada pomenita strmenje k lastni in ekipni zmagi tudi na račun dobrega položaja in gibanja, učitelji zavračajo poučevanje strategij napada. Kar se tiče tekem, zmag in porazov v kendu kot Budo, nekateri učitelji pogosto vidijo v tekmi namen preveriti lastne sposobnosti in napredek, imeti priložnost odkriti šibke točke in oceniti razvoj posameznikove Shugyo. Vsebina kendo borb daje poudarek na boju z lastno Ki in nasprotnikovo Ki. Čeprav je pri tem malo zunanjega gibanja, poteka aktivno gibanje v umu dveh tekmovalcev. Učitelji so prepričani, da je poskus premagati nasprotnikovo Ki z lastno Ki in izvesti napad pravi kendo. Za njih načrtovanje in uporaba strategij napada pomeni vnašanje potratnega zunanjega gibanja Shinai in telesa v tekmo, kar ni združljivo s pravim kendom kot Budo. Britanci, zlasti tisti, ki se ukvarjajo z zahodnjaškimi športi, bi lahko zgoraj navedena mnenja japonskih učiteljev kenda razumeli kot malce nenavadna. Nepotrebno je omeniti, da je kendo borilna veščina eden-na-enega, ki vključuje napadanje in obrambo z uporabo Shinai. Kot je dognal Kern (1998), borilne veščine eden-na-enega pri izvedbi zahtevajo večjo strateško ostroumnost kot dejavnosti, ki ne vključujejo telesnega stika (kot sta odbojka in tenis), dejavnosti, pri katerih nastópa ali istočasno tekmuje določeno število športnikov (kot sta plavanje in veslanje) in dejavnosti, ki se ne odvijajo sočasno, nastop pa se primerja glede na čas, razdaljo, višino ali sodniško točkovanje (kot sta gimnastika in dvigovanje uteži). Pravzaprav se v Ji-geiko in Shiai vsi borimo z uporabo strategij napada, zavedno ali nezavedno, pri napadanju ali obrambi pred nasprotnikom. Učitelji kenda, ki so sodelovali pri intervjuju, so razlagali, da pravilen način bojevanja v kendu ni ta, ki temelji na telesnih zmožnostih, temveč ta, ko nekdo premaga nasprotnika s Ki in izvede napad. Dejansko je to na nek način zelo visok tehnični nivo. Za tem nivojem in napadom nasprotnika z umskim stanjem Mushin obstaja najvišji nivo bojevanja v kendu, kar pa je tudi najbolj dovršeno strateško dejanje, ki se doseže z zadostnim številom izkušenj in visoko tehnično dovršenostjo. Z razmišljanjem na tak način se zdi, da beseda strategija sama po sebi ne naredi dobrega vtisa na japonske učitelje kenda, temveč ustvari vtis, da uporaba strategij napada pomeni dopuščanje učencem, da stremijo k zmagi kot glavnemu namenu in za vsako ceno. Kljub temu, kakršnikoli že so razlogi za zavračanje poučevanja strategij napada in kakršnakoli že so njihova razumevanja kenda kot Budo, verjamem, da iz ljubezni do kenda želijo prenesti pravilen kendo naslednjim generacijam, kot pot za osebnostno rast in način ohranjanja tradicionalne japonske kulture. 2. Moja izkušnja na Fukoka izobraževalni univerzi Čeprav sem sam velikokrat vadil in tekmoval v Shiai, ko sem bil v srednji šoli in študent na univerzi, se od svojih učiteljev skoraj nikoli nisem naučil, kako zmagati in kako se boriti v določeni situaciji. Ali je bilo temu tako, ker znotraj japonske kendo družbe obstaja negativno mnenje, povezano s strategijami napada (ali že s sámo besedo strategija)? Te so bile vedno prepuščene učenčevemu samostojnemu učenju in sam sem jih naravno osvojil z opazovanjem Shiai drugih kendok in s konkretnimi izkušnjami v Shiai. O strategijah napada v kendu sem začel razmišljati, ko sem postal trener ženske ekipe v kendo klubu na Fukoka izobraževalni univerzi. Moje učenke so nameravale osvojiti Vse japonsko univerzitetno žensko Taikai in tako smo vadili dve uri na dan, petkrat na teden. Dvourna vadba petkrat na teden sama po sebi še ni veliko za kendo klube japonskih univerz. Kakorkoli, po vsaki vadbi so se vedno zbrale v trenerjevi sobi, si ogledale posnetek njihove Keiko in Shiai, ki sem ga posnel, in skupaj smo razpravljali o njihovem kendu. Oseba, ki je predlagala, da bi si ogledali posnetek, sem bil jaz, ampak o tem, kaj opazovati in kaj izboljšati pri posameznih in skupinskih nalogah, so odločale same. Ko smo s tem nadaljevali sedem mesecev, so začele razumevati, kaj se od vsake članice ekipe pričakuje, da naredi v določeni situaciji, kako se boriti in kako se lahko borijo v različnih okoliščinah. Njihov namen je bil dosežen novembra 1995. Niso zmagale z uporabo »podlih« strategij napada kot so steči stran pred nasprotnicami, ki so bile videti večje od njih ali steči stran po dosegu prve Ippon, niso zmagale z uporabo nenadnih in pretkanih napadov ali z bojevanjem s slabo držo. Vedno so se sklicevale na vsebino njihovih Keiko in Shiai, na razpravljanje po vsaki Keiko o tem, kaj narediti za napredovanje, o možnih izbirah, ki jih lahko uporabijo proti različnim nasprotnicam v različnih okoliščinah, poskušale so uporabiti nekaj novega v naslednji Keiko in vadbi Shiai ter tako razvijale svoje področje delovanja v kendu. Tri leta kasneje sta bili dve izmed njih izbrani za članici japonske ekipe za 11. svetovno prvenstvo v kendu in ena izmed njih je zmagala na posamičnem tekmovanju. Z izkušnjo trenerja na Fukoka izobraževalni univerzi sem začel resno razmišljati o strategijah napada v kendu. Izkušnja je povezana tudi z negativnimi mnenji o strategijah napada. Malo je bilo povedanega in znanega o uporabi strategij napada na učnih urah kenda. Čeprav je bilo le nekaj knjig in raziskav, ki so opisovale strategije napada v kendu, so bili opisi vsebin pogosto preveč abstraktni ter zahtevni za razumevanje in vključitev v vadbo. Zato sem leta 1997 prišel v Anglijo, da bi poiskal kraj, kjer bi lahko preučeval teorije in vadbo strategij napada v športu. Preučeval sem teorijo, prakso in vzgojni učinek poučevanja strategij napada pri športih, ki so se razvili v Angliji, pod naslovom »Teaching Games for Understanding« (v slo. Poučevanje tekem za razumevanje), in poskušal vnesti to znanje v kendo. S to študijo o strategijah napada v Angliji sem spoznal, da učenje strategij napada ne bi bilo uporabno samo za zmago v Shiai, temveč tudi za razumevanje različnih vidikov kenda. Naslednji odstavek opisuje nekaj mojih idej o strategijah napada v kendu. 3. Ponovni razmislek o strategijah napada v kendu Strategije napada imajo vlogo povezovalca Kihon-Geiko z Ji-Geiko in Shiai. Tehnike, ki smo se jih naučili med Kihon-Geiko, vključujemo v Ji-Geiko in Shiai s strategijami napada (katero tehniko uporabiti ter kdaj, kje in kako jo uporabiti). Glede na splošno kendo Keiko se zdi, da se v večini klubov vadba običajno začne z ogrevanjem in Suburi, sledijo Kirikaeshi, Kihon-Waza-Geiko in Ji-Geiko, tehnični trening, katerega namen je naučiti se, katero tehniko uporabiti ter kje in kako jo uporabiti, pa je prepuščen samorazvoju, ki temelji na pridobljenih izkušnjah. Seveda v Ji-Geiko in Shiai, kjer obstaja veliko sprememb pri napadanju ter obrambi in kjer nihče ne more vnaprej predvideti svojih dejanj, je odločitev o tem, kaj narediti, prepuščena vsakemu posamezniku. Da bi se v vsaki situaciji pravilno odločili, zavedno ali nezavedno, ter izvedli izbrano akcijo, je učenje strategij napada v kendu kljub vsemu pomembno. So ljudje, posebej izkušeni Kendo-Ka, ki verjamejo, da se jim ni treba učiti strategij napada, ampak so mnenja, da je najboljši pristop k Ji-Geiko in Shiai boriti se z Mushin. V primeru umskega stanja Mushin bo telo delovalo nezavedno, s samodejno izbiro najboljše možne tehnike in gibanja. Kakorkoli, nemogoče bo to izvesti, če nekdo med Keiko ne dela na razvijanju različnega izbora tehnik in gibanj v različnih okoliščinah. Izbira in izvedba Waza v umskem stanju Mushin je nezavedno strateško dejanje, ki se razvije kot rezultat zavednega učenja strategij napada. Prav tako obstajajo ljudje, ki vztrajajo: »Jaz ne rabim strategij napada. Preprosto »odigram« svoj kendo, ne glede na to, kdo je nasprotnik«. Nisem povsem prepričan, kaj razumejo pod izrazom »odigram svoj kendo« (v ang. doing my kendo). Kakorkoli, treba je upoštevati, da odigrati svoj kendo proti različnim nasprotnikom ne pomeni ves čas napadati z istim ritmom in isto Waza ter proti vsakemu nasprotniku. Da bi lahko nekdo odigral svoj najboljši kendo proti različnim nasprotnikom, se mora z njimi soočiti spreminjajoč Seme, kdaj izrazito, kdaj rahlo, spreminjati mora ritem in Waza. Da bi lahko to izvedel, mora poskušati razviti različne izbire Waza in imeti širok spekter možnosti v svojem kendu. To ne pomeni samo uporabo različnih Waza, temveč pomeni tudi to, da mora vaditi z razmišljanjem, kako uporabiti Waza, ki jo je osvojil. Sumi Sensei mi je rekel: »V moji glavi je na tisoče različnih oblik Seme, udarcev, možnosti in reagiranja na nasprotnikov napad. Lahko jih pravilno uporabim, glede na vsako situacijo, glede na vsakega nasprotnika«. Poleg tega nas njegov kendo pripravi do tega, da imamo malo možnosti in da končamo z napadanjem tja, kamor Sensei želi, kot da bi nas potegnilo v to. Izredno težko je (skoraj nemogoče?) doseči njegov nivo, vendar se nič ne zgodi, dokler ne poskušamo razširiti našega obzorja v kendu! 4. Učinkovitost učenja strategij napada Ko enkrat začnete razmišljati o strategijah napada kot so Waza, kdaj in kako jih uporabiti oz. jih želite uporabiti v Ji-Geiko in Shiai, boste začeli razmišljati, katero Waza morate osvojiti ter kaj lahko in česa ne morete narediti v določenem trenutku. Z razmišljanjem na tak način boste lahko videli tehnično in psihološko zgradbo ter sistem osnovnih gibov, vsake Waza in njihovega vzajemnega delovanja z vašimi nasprotniki. Poleg tega boste v postopku učenja Waza začutili potrebo po pozitivnem odnosu in da ne želite zapravljati nič nepotrebnega časa med vadbo Waza-Geiko, Kata-Geiko, Ji-Geiko, Kaikari-Geiko, Uchikomi-Geiko in célo Keiko. Še več, prav tako boste začeli razmišljati, če ste dovolj dobro telesno pripravljeni, kateri del vašega telesa je treba izboljšati in ali ste umsko dovolj močni za izvedbo vaših strategij napada. Tradicionalni način Keiko v kendu je ponavljajoča vadba in tega ne zanikam. Z upoštevanjem strategij napada v Keiko boste spoznali pomen in pomembnost te ponavljajoče vadbe in se boste sami od sebe lotili Keiko, brez da bi kot papiga ali kolesje ure čakali na to, kar vam bo rekel vaš učitelj. V naslednjem članku bi rad razpravljal o postopku učenja strategij napada glede na učenčev nivo. Literatura:
Slovar izrazov:
|
|
|