Prejšnje leto smo v 33. številki časopisa GLAS objavili članek z naslovom Kendo – ne samo šport, ampak način življenja. V njem smo predstavili kendo, japonsko borilno veščino, ki vključuje spopad z mečem ter njegov razvoj od mečevanja na bojišču do današnje športne oblike (vsi, ki bi vas zanimala vsebina tega članka, si ga lahko preberete na spletni strani našega kluba http://www.shidokai.org, kjer je bil objavljen po objavi v časopisu GLAS).
Tokrat smo se odločili, da vam bomo na kratko predstavili razvoj kenda v Sloveniji od njegovih začetkov, ko ga je leta 1985 k nam prinesel arabski podiplomski študent Keram Nuravn, pa do danes, ko znotraj Kendo zveze Slovenije aktivno delujejo trije klubi, četrti pa je že v procesu uradne registracije. Ko se ozremo nazaj, smo veseli vsega, kar nam je uspelo doseči, seveda pa smo z mislimi že usmerjeni v nadaljnje širjenje in razvoj te plemenite veščine.
Začetki kenda pri nas torej segajo v leto 1985, ko ga je k nam iz Arabije prinesel gospod Nuravn in v Ljubljani ustanovil Kendo klub Mushashi. Leta 1988 je bil ustanovljen Kendo odbor Slovenije, organizirano je bilo tudi tekmovanje za Pokal Ljubljane. Leta 1992 se je Keram Nuravn vrnil nazaj v domovino, kar je sicer povzročilo začasno stagnacijo kenda pri nas, zagotovo pa položilo osnovne temelje za nadaljnji razvoj. Leta 1996 je bilo na Ptuju ustanovljeno društvo Akademija borilnih športov Ptuj (ABŠ Ptuj), takrat edina šola mečevanja v Sloveniji, leta 1997 in 1998 pa organizirani Odprti prvenstvi Slovenije in Mednarodni pokal društva ABŠ Ptuj.
Leta 1999 sta dva člana tega društva odprla kendo kluba v Velenju in Dupljah, kar je bil povod za formiranje Kendo zveze Slovenije (KenZS). Ustanovljena je bila 29. februarja 2000 na Ptuju, pobudniki za njeno ustanovitev so bili Silvester Vogrinec (predsednik društva ABŠ Ptuj), Robert Markež (predsednik kendo kluba Iss-Hogai v Velenju) in Edvard Gnjezda (predsednik kendo kluba Shidokai v Dupljah). Silvester Vogrinec je bil izvoljen za njenega predsednika, kasneje, leta 2001, je bil Robert Markež izvoljen za podpredsednika, Edvard Gnjezda pa je prevzel funkciji tajnika in blagajnika KenZS. Še v letu formiranja zveze je bilo organizirano prvo državno prvenstvo ter nekaj klubskih turnirjev in demonstracij kenda na posameznih športnih prireditvah, aprila leta 2001, ko je bilo v Bologni evropsko kendo prvenstvo, pa je KenZS postala članica Evropske kendo zveze (EKF).
Pomembna točka v razvoju in kvaliteti kenda pri nas je bilo sodelovanje dveh članov našega kluba (Edvard Gnjezda in Andreja Polajnar) na 1. poletnem kendo seminarju na Danskem v Coppenhagnu, avgusta 2002. Seminar, ki ga je organizirala Danska kendo zveza v sodelovanju z Belgijsko kendo zvezo, je vodil sensei Nobuo Hirakawa (Kendo 8. Dan, Iaido 7. Dan), ki je inštruktor kenda na Meiji Univerzi in eden izmed japonskih mojstrov, ki učijo kendo tudi izven svoje matične dežele. V ta namen od leta 1980 naprej vsako leto prihaja v Belgijo in pomaga pri razvoju njihovega kenda, zaradi vključenosti v aktivni program za širjenje tega športa pa potuje in vodi seminarje tudi po Evropi. V imenu japonske kendoistične delegacije nam je ponudil pomoč pri nadaljevanju našega dela in izrazil veliko navdušenje nad tem, da tudi v Sloveniji obstajajo posamezniki, ki vadijo kendo in se trudijo za njegovo širjenje. V znak njegove podpore smo dobili v dar nekaj bambusovih mečev in zaščitno opremo, pomoč pa so nam ponudili tudi člani Belgijske kendo zveze (ABKF), ki pomaga koordinirati delo sensei-a Hirakawe med njegovim bivanjem v Evropi. Po prihodu nazaj domov je bil organiziran seminar, na katerem so bile predstavljene ključne točke danskega seminarja, hkrati pa smo se z ostalimi člani KenZS dogovorili o nadaljnjih smernicah in obveznostih kendo Zveze.
Decembra istega leta smo se trije slovenski kendoisti (Robert Markež iz kendo kluba Iss-Hogai ter Edvard Gnjezda in Andreja Polajnar iz našega kluba) udeležili 11. zimskega Kendo seminarja in tekmovanja za Nakakura pokal v Bruslju, ki ga organizira ABKF. Na seminarju je sodelovalo okrog 200 udeležencev iz Nizozemske, Švedske, Finske, Francije, Nemčije Italije, Anglije, Poljske, Turčije, Danske ter Belgije, tako da smo poleg napornih in kvalitetnih treningov imeli priložnost tudi za prijetno mednarodno druženje. Tudi ta seminar je vodil sensei Nobuo Hirakawa, spremljala pa ga je 21-članska japonska delegacija (pet mojstrov 8. Dan in sedem mojstrov 7. Dan!). Seminarju je sledilo že tradicionalno tekmovanje v spomin na pokojnega japonskega mojstra Nakakuro, ki je leta 1977 skupaj s še nekaterimi japonskimi mojstri organiziral 1. Evropsko prvenstvo v kendu. Leta 1992 se mu je pridružil sensei Nobuo Hirakawa, ki vsako leto nadzoruje ta pomembni ter največji tovrstni dogodek v Evropi, v boju z najboljšimi reprezentanti držav članic EKF pa se je preizkusil tudi Edvard Gnjezda. Odhod v Bruselj je bil zopet korak naprej v razvoju slovenskega kenda, vsekakor pa najboljša pot za nadaljevanje tistega, kar smo začeli na Danskem. Po vrnitvi je bilo organiziranih kar nekaj skupnih treningov, na katerih so se izmenjale informacije in izkušnje, ki smo jih dobili na seminarju, predvsem pa smo začeli z aktivnim urejanjem in prilagajanjem delovanja KenZS standardom in zahtevam EKF/IKF (Mednarodna kendo zveza).
Poleg delovanja na nivoju KenZS se tudi posamezni klubi nenehno trudimo, da po svoje pripomoremo k uspešnejšemu razvoju kenda pri nas. Februarja 2003 je tako kendo klub Iss-Hogai iz Velenja organiziral skupni trening in manjši turnir s kendoisti iz Hrvaške, v začetku maja se nas je šest članov KenZS udeležilo kendo seminarja v Zagrebu. Konec maja so kendoisti velenjskega kluba odšli na kendo seminar in turnir na Dunaj, dva člana našega kluba pa sta v začetku junija odpotovala v Bruselj na enotedenski trening s sensei-em Hirakawo. Zadnji dan so bila organizirana polaganja pred izpitno komisijo EKF in oba sta uspešno opravila izpite (Edvard Gnjezda za 1. Dan in Andreja Polajnar za 1. Kyu), kar sta prva mednarodno priznana pasova pri nas. To je bil še en dokaz več, da smo na dobri poti, hkrati pa tudi povod za povabilo sensei-a Hirakawe na obisk v Slovenijo.
Od 29. – 31. avgusta 2003 smo tako v Kranju organizirali 1. mednarodni kendo seminar, ki se ga je udeležilo 33 kendoistov iz Belgije, Jugoslavije, Hrvaške in Slovenije. Slovenska kendo zveza je seminar organizirala v sodelovanju z Belgijsko kendo zvezo (ABKF), naš klub pa je bil njegov izvrševalec. Seminar je potekal v Športni dvorani na Zlatem Polju v Kranju, zadnji dan so bila organizirana tudi polaganja za mednarodno priznane pasove. Nanje se je prijavilo sedem kandidatov, med njimi tudi dva člana velenjskega kluba Iss-Hogai (Robert Markež in Aljoša Šrot), ki sta uspešno opravila izpit za 1. Kyu. Seminar naj bi po odzivu udeležencev zelo dobro uspel, podobno so bili z njim zadovoljni tudi sensei Hirakawa ter njegovi belgijski učenci, ki so ga spremljali na obisku pri nas (Dany Delepiere, predsednik ABKF, 6. Dan Kendo; Son Trappeniers, sedanja tajnica ABKF, 3. Dan Kendo; Serge Hendrickx, nekdanji tajnik ABKF, 6. Dan Kendo).
Čeprav smo sprva mislili, da seminar ni ustvaril nekih vidnejših premikov v razvoju kenda pri nas, se je kasneje izkazalo ravno nasprotno. Vsi aktivni klubi smo pridobili kar nekaj novih članov, v Murski Soboti se je zbrala skupina ljudi, ki je že v uradnem postopku registracije kluba in priključitve h KenZS. Maja naj bi tako znotraj kendo Zveze aktivno delovali štirje kendo klubi s približno 60 kendoisti, kar je zagotovo spodbudna številka. Predvsem pa smo z organizacijo poletnega seminarja dokazali, da smo vredni pomoči in energije, ki so jo od danskega seminarja naprej v nas vlagali sensei Hirakawa in naši belgijski prijatelji, tako da je kendo klub Shidokai avgusta 2003 tudi uradno postal klub, ki deluje pod okriljem sensei-a Hirakawa, člani našega kluba pa njegovi učenci. To je vsekakor velika čast za nas, hkrati pa tudi zahtevna naloga, saj smo s tem prevzeli odgovornost za nadaljevanje in širjenje kenda v Sloveniji. Ker pa nam je v vsem tem času uspelo »zgraditi pot« do Belgije kot sedežem Evropske kendo zveze (EKF) ter Japonske kot sedežem Mednarodne kendo zveze (IKF), smo slovenskemu kendu zagotovo omogočili uspešen nadaljnji razvoj, zaželeti mu moramo le še srečno pot!